Jajc ne prinese sreča, ampak krma
Ko se proizvodnja jajc nenadoma ustavi, je krivec pogosto v koritu, ne v kokoši. V praksi se vedno znova pokaže enak vzorec. Kokoši imajo lep izpust, čisto vodo in celo ograjo brez lukenj, jajc pa je manj kot prej. Investitor oziroma rejec najprej posumi na starost jate, lisico ali vreme, nato pa se izkaže, da je prehrana postala preveč improvizirana. Pri nesnicah se napake hitro poznajo, ker jajce ni stranski produkt, temveč dnevni projekt organizma, ki zahteva energijo, beljakovine, minerale in vitamine v pravem razmerju.
Vprašanje kako hraniti kokoši za več jajc je zato v resnici vprašanje, kako postaviti stabilen prehranski sistem, ki dela vsak dan, ne le takrat, ko je na dvorišču dovolj ostankov. Dobro hranjenje se vidi na lupini, rumenjaku, obnašanju jate in na tem, koliko je v kokošnjaku drame. V nadaljevanju so predstavljeni ključni prijemi, ki v praksi prinesejo več jajc, hkrati pa zmanjšajo težave, kot so mehka lupina, kanibalizem, prekomerno zamastitev ali kronično prenehanje nesnosti.
Osnova je popolna krmna mešanica za nesnice, ne kuhinjski kompromis
Najbolj zanesljiv način za stabilno nesnost je kakovostna popolna krmna mešanica za nesnice. Takšna krma je zasnovana tako, da pokrije potrebe nesnic v energiji, surovih beljakovinah, aminokislinah, kalciju, fosforju in mikroelementih. Pri domačem krmljenju z žiti in ostanki se skoraj vedno zgodi, da jata dobi preveč energije in premalo ključnih gradnikov, predvsem kalcija in nekaterih aminokislin. Posledica so jajca z tanko lupino, jajca brez lupine, padci v nesnosti in pogosto tudi težave s kljuvanjem.
Evropska priporočila za krmljenje perutnine se opirajo na uveljavljene prehranske normative za nesnice, kjer ima kalcij posebno mesto, saj ga kokoš vsak dan porabi veliko za lupino. Pri tem ni pomembna le količina, temveč tudi oblika in dostopnost. V praksi se pogosto vidi, da jata dobi dovolj kalcija na papirju, a ga ne izkoristi, ker je vir neustrezen ali ker je krma neuravnotežena in kokoš porablja minerale za druge presnovne potrebe.
Kalcij je temelj lupine, vendar brez pravega časa ne deluje
Če je cilj več jajc in manj počene robe, mora biti kalcij stalno na voljo, idealno v kombinaciji finega in grobega vira. Grobejši delci se v želodcu zadržijo dlje in pomagajo v času, ko se lupina intenzivno tvori, pogosto ponoči. V praksi se dogaja, da rejec doda apno ali zdrobljene školjke, potem pa pričakuje čudež, a kokoši to pojedo selektivno ali pa je dodatek vlažen, sprijet in nezanimiv. Kalcij mora biti suh, čist in dostopen, posoda pa postavljena tako, da do nje pridejo vse kokoši, ne le dominantne.
Pri mehki lupini ni vedno kriv le kalcij. V ozadju je lahko pomanjkanje vitamina D3, ki je ključen za presnovo kalcija, ali pa kronični stres, ko kokoš zmanjšuje vnos krme. V hladnejših mesecih se pogosto podcenjuje, da kokoši povečajo porabo energije za ogrevanje telesa. Če se energija dvigne na račun žit, brez dviga beljakovin in mineralov, se nesnost hitro zruši.
Preberite tudi: Kako pravilno hraniti činčilo, da ostane zdrava, aktivna in brez težav z zobmi
Beljakovine in aminokisline odločajo, ali bo jajce sploh nastalo
Pri vprašanju kako hraniti kokoši za več jajc se pogosto preveč govori o koruzi in premalo o beljakovinah. Jajce je beljakovinski izdelek. Če v obroku primanjkuje esencialnih aminokislin, predvsem lizina in metionina, bo kokoš sicer jedla, vendar bo proizvodnja jajc padla ali pa bodo jajca manjša. Tipičen scenarij iz prakse je jata, ki dobi veliko pšenice in koruze, občasno malo zelenja in kruha. Kokoši so videti site, celo pretežke, jajc pa je malo. Ko se preide na urejeno krmo za nesnice in se žita zmanjšajo na priboljšek, se nesnost v nekaj tednih stabilizira, ker se izravnajo aminokisline.
Pomembno je razumeti še nekaj. Preveč beljakovin ni rešitev. Previsok delež beljakovin brez ustrezne energije in mineralov poveča obremenitev presnove, stelja postane bolj mokra, amonijak v kokošnjaku naraste, kar dolgoročno škoduje dihalom in posredno zmanjša proizvodnjo. Kakovost krme se zato ne meri po tem, koliko je vsega, temveč kako uravnoteženo je.
Voda je pogosto skriti razlog za manj jajc
Brez dovolj vode kokoš ne more narediti jajca, ne glede na to, kako dobra je krma. V praksi se najdejo napajalniki, v katerih je voda topla, umazana ali z biofilmom, še posebej poleti. Kokoši takšno vodo pijejo manj, posledica je hitrejši padec nesnosti, rumenjak postane manjši, lupina slabša. Dobra praksa je redno pranje napajalnikov in preverjanje pretoka. Če je napajalnik nizek in se vanj nenehno meče stelja, je težava konstrukcijska, ne higienska. Napajanje mora biti urejeno tako, da je voda čista in vedno dosegljiva.
Ritem krmljenja in mir v jati sta polovica uspeha
Kokoši so rutinske živali. Ko se krma menja vsak drugi dan, ko enkrat dobijo samo žito, drugič ostanke, tretjič pa malo mešanice, se v jati sproži selektivno hranjenje. Dominantne kokoši poberejo boljšo hrano, šibkejše ostanejo na drobtinah. To se hitro pozna na razliki v kondiciji in na nesnosti. Urejen režim pomeni, da je osnovna krma vedno enaka, dodatki pa so kontrolirani.
Če se v praksi opazi, da kokoši v minuti pogoltnejo vse, kar dobijo, in potem cel dan brskajo po praznem, je količina ali razpored napačen. Če pa krma stoji v koritu več ur in se navlaži, je tveganje za plesni, kar lahko povzroča prebavne težave in posreden padec nesnosti. Krma mora biti sveža, skladiščena suho in zaščitena pred glodavci. Vlažen ali zatohli vonj je vedno alarm.
Dodatki in ostanki hrane so koristni, dokler ne zrušijo ravnotežja
Zelenjava, trava in občasni kuhinjski ostanki so lahko dobra popestritev in vir vlaknin, vendar ne smejo postati glavna hrana. Pogost scenarij je, da rejec začne varčevati in kokošim daje več kruha, testenin ali krompirja. To so energetsko bogata živila, ki zmanjšajo apetit za popolno krmo, zato kokoš na koncu dobi premalo mineralov in beljakovin. Rezultat so jajca z bolj krhko lupino in manjša nesnost, čeprav se zdi, da kokoši pojedo ogromno.
Več o tem: Kako hraniti mačko pravilno: suha vs mokra hrana brez mitov in dragih napak
Posebej problematični so slani in močno začinjeni ostanki ter plesniva hrana. Tudi če kokoši na prvi pogled nimajo težav, dolgoročno takšna praksa škodi jetrom in prebavi. Pri nesnicah se te napake ne skrijejo, saj je jajce vsakodnevni indikator.
Ko jajc ni, se najprej preveri telo kokoši, ne le krma
Včasih je krma korektna, jajc pa je vseeno manj. Takrat se v praksi preveri kondicija. Predebele kokoši pogosto nesejo slabše, ker je presnova obremenjena in se zmanjša reproduktivna učinkovitost. Prelahke kokoši pa nimajo rezerv, zato ob najmanjšem stresu padejo v nesnost. Otip prsne kosti in splošna kondicija hitro pokažeta, ali je obrok energijsko pretiran ali preskromen.
Pomemben dejavnik je tudi menjava perja, bolezni in paraziti. Ob močni okužbi z notranjimi zajedavci je izkoristek krme slab, kokoš sicer je, a hranila ne gredo v jajce. Pri zunanjih zajedavcih, kot so rdeče pršice, se nesnice ponoči ne umirijo, izgubljajo kri in padejo v stres. Takrat nobena super krma ne bo dala čudeža, dokler se ne uredi higiena in zatiranje parazitov.
Največ jajc se običajno skriva v stabilnosti, ne v triku
Resnični odgovor na vprašanje kako hraniti kokoši za več jajc je manj spektakularen, kot bi si marsikdo želel. Nesnost se ne dvigne trajno z enim dodatkom, temveč s tem, da je osnova vedno enaka, mineralno uravnotežena in prilagojena nesnicam, voda čista, krma sveža, dodatki pa zmerni. Ko se to uredi, se pogosto zgodi še nekaj. Zmanjša se lom jajc, izboljša se lupina in jata je mirnejša, ker ni več prehranskega nihanja, ki sproža agresijo in kljuvanje.
Če je cilj več jajc skozi celo leto, je smiselno razmišljati kot pri vsakem dobro vodenem sistemu. Najprej se postavi zanesljiva osnova, potem se šele optimizira. Ko ima kokoš vsak dan enako možnost dobiti pravo energijo, beljakovine in kalcij, začne spet delati to, za kar je bila vzrejena. In to se pozna v gnezdu.
