Zdrava jata se ne začne pri zdravilih, ampak pri lopati, prezračevanju in disciplini.
Ko se pri perutnini pojavijo prvi znaki bolezni, je škoda pogosto že narejena. Pri nesnicah pade nesnost, pri pitovnih piščancih zastane prirast, pri mladičih se smrtnost lahko dvigne v nekaj dneh. Najdražje pa je nekaj drugega. Izgubljena je stabilnost jate, ker se okužbe in paraziti širijo hitro, posebno tam, kjer so pogoji vzreje postavljeni na tesno. Zato je vprašanje, kako preprečiti bolezni pri perutnini, v praksi vedno vprašanje sistema. Ne gre za en ukrep, ampak za verigo pravilnih odločitev od hleva do krmilnika.
Preventiva ni prestiž velikih rej. Največ težav nastane prav pri manjših jatah, kjer se prehitro zaupa občutku, da je nekaj domače in zato varno. V resnici pa so domače jate pogosto brez karantene, brez načrta čiščenja in z mešanjem starosti, kar je recept za ponavljajoče se izbruhe kokcidioze, respiratornih okužb, zunanjih zajedavcev in težav s prebavili. Dobra novica je, da je večino najpogostejših bolezni mogoče močno omejiti z nekaj trdnimi, vsakodnevnimi navadami.
Biozaščita, ki deluje tudi v domačem dvorišču
Največji preskok v zdravju jate nastane takrat, ko se uvede osnovna biozaščita. To pomeni, da se jasno loči čisto od nečistega. Čevlji, s katerimi se hodi po dvorišču, po gnojišču ali v gozd, ne sodijo v kokošnjak. Če je vstop v objekt vedno isti, naj bo tam preprosta prehodna točka, kjer se obutev zamenja ali razkuži, še preden se stopi do krmilnikov. Na terenu se pogosto vidi, da se infekcije ponavljajo prav zaradi rutine, ko se najprej obišče sosedovo jato, nato pa še svojo. Tak prenos je pri virusnih in bakterijskih povzročiteljih nevarno podcenjen.
Posebej kritično je dodajanje novih živali. Nova kokoš, kupljena na hitro, je lahko navzven videti brezhibna, vendar prinaša v jato drugačen nabor patogenov ali pa je preprosto stresirana in začne izločati povzročitelje, ki jih prej ni. Karantena vsaj 2 do 3 tedne ni pretiravanje, ampak minimum. V tem času se opazuje iztrebke, dihanje, stanje grebena, morebitne uši in pršice, ter se prilagodi prehrana. Takšna disciplina je cenejša od zdravljenja cele jate.
Prezračevanje in suha stelja sta močnejša od večine dodatkov
Veliko bolezni se začne z zrakom. Amoniak iz mokre stelje draži sluznice, oslabi lokalno odpornost in odpre vrata respiratornim okužbam. Dovolj je nekaj dni slabe ventilacije v času vlažnega vremena, pa se pojavijo kihanje, piskanje, solzenje in upad apetita. Težava je, da se v praksi prezračevanje pogosto zamenja s prepihom. Prepih ohlaja živali in poveča stres, ne odstrani pa nujno vlage in plinov na pravem mestu.
Pravilno prezračevanje odvaja vlago in amonijak, hkrati pa ne piha neposredno po prečkah ali gnezdih. Stelja mora ostati rahla in suha, ker je mokra stelja idealno gojišče za kokcidije in bakterije. Evropska priporočila dobrega počutja živali poudarjajo, da je kakovost zraka in upravljanje z vlago ključni dejavnik za zdravje perutnine, kar je povezano tudi z nižjim tveganjem za sekundarne okužbe. Ko se na terenu poišče vzrok za ponavljajočo se drisko ali vnetje dihal, se prepogosto konča pri ugotovitvi, da je bila težava v mokri stelji pod napajalniki in v slabem odvodu pare.
Preberite tudi: Kako preprečiti bolezni pri pticah in ohraniti jato zdravo skozi vse leto
Voda in krma sta najhitrejši kanal za težave
Voda je v praksi najpogostejši spregledan vir okužb. Napajalniki, v katerih se nabira biofilm, so idealen rezervoar za bakterije. Čista voda ni samo bistra. Mora biti tudi mikrobiološko ustrezna, zato je redno mehansko čiščenje napajalnikov nujno, občasno pa tudi razkuževanje z ustreznimi sredstvi, ki so varna za živali in opremo. Kjer so napajalniki prenizko, se vanje vnaša stelja, iztrebki in krma, kar pospeši kvarjenje.
Pri krmi je najpogostejša napaka skladiščenje v vlažnem prostoru in hranjenje z mešanicami, ki so stale predolgo. Plesen pomeni mikotoksine, ti pa lahko povzročijo padec odpornosti, slabšo nesnost in težave z jetri, tudi če ni vidnih znakov plesnivosti. EFSA je v več ocenah tveganja opozorila, da so mikotoksini v krmi stalna evropska tema, saj na pojav vplivajo tudi vremenska nihanja in skladiščni pogoji. Pri manjših rejah se to vidi kot nenadna nepojasnjena slabša kondicija, kjer se menjava vitaminskih dodatkov ne pozna, zamenjava krme in čiščenje skladišča pa prineseta očiten preobrat.
Cepljenje, razglistenje in nadzor parazitov brez improvizacije
Cepljenje ima smisel, kadar je usklajeno z lokalnim tveganjem, načinom reje in izvorom živali. Pri kupljenih piščancih je treba vedeti, kaj je bilo že cepljeno v valilnici, sicer se hitro naredi dvojna ali neustrezna shema. Pri nekaterih boleznih, kot je newcastleska bolezen, so programi cepljenja v Evropi standardni in se jih ne obravnava kot izbiro po občutku. Veterinarska stroka pri tem vztraja, ker gre za bolezni z velikimi posledicami in hitrim širjenjem.
Razglistenje in zatiranje zunanjih zajedavcev sta pogosto prepozna. Rdeča kokošja pršica se podnevi skriva v režah, ponoči pa sesa kri, kar se pokaže kot nemir, bled greben in padec nesnosti. V praksi se pogosto zgodi, da se menja krmo zaradi slabše nesnosti, v resnici pa so živali izčrpane zaradi parazitov. Uspešno zatiranje pomeni temeljito čiščenje, obdelavo razpok in opreme ter ponovitve v pravilnih presledkih, ker se razvojni cikli ne ustavijo z enim nanosom. Če se hkrati ne uredi stelja in vlaga, se težava vrne.
Stres, gostota naselitve in mešanje starosti ustvarijo idealen teren za izbruhe
Perutnina zboli hitreje, kadar je pod stresom. To ni teorija, to je vsakodnevna realnost. Previsoka gostota pomeni več iztrebkov, več vlage, več amonijaka, več kljuvanja in hitrejše širjenje povzročiteljev. Mešanje starosti je druga velika napaka. Starejše živali so pogosto prenašalci brez znakov, mlajše pa zbolijo. Ko se v obstoječo jato doda nekaj mladih kokoši brez karantene, se pogosto opazi, da zbolijo prav nove, nato pa se stanje razleze še na ostale. Tak scenarij ni izjema, ampak tipičen vzorec.
Več o tem: Kako preprečiti bolezni pri ribah in ohraniti akvarij stabilen tudi po letih
Dodaten stres povzročijo tudi hitre temperaturne spremembe. V prehodnih obdobjih je treba preprečiti rosenje in kondenz na hladnih površinah, ker tam nastajajo mokre cone v stelji. Kondenz v objektu je tiha napoved težav, podobno kot pri stavbah, kjer toplotni mostovi ustvarjajo vlažne madeže. V kokošnjaku je vlažen kot neposreden pospeševalnik patogenov, zato mora biti izolacija, zapiranje špranj in urejeno prezračevanje usklajeno, ne pa izvedeno na hitro z naključnimi zaporami.
Opazovanje jate in hitra izolacija sta najcenejši diagnostični orodji
Dobra preventiva vključuje vsakodnevno opazovanje. Ne išče se dramatičnih znakov, ampak odstopanja. Ena kokoš, ki zaostaja, ima umazano perje okoli kloake, sedi z napihnjenim perjem ali drugače diha, je opozorilo. Takšna žival mora čim prej v izolacijo, ne zaradi kazni, ampak zato, da se zaščiti jato in da se lahko stanje spremlja. Pri domačih rejah se prepogosto čaka, ker se upa, da bo minilo. Do takrat pa je že onesnažena voda, stelja in gnezda.
Pri poginih je smiselno razmisliti o veterinarski diagnostiki, posebno ob ponavljanju. Laboratorijska potrditev pri respiratornih boleznih ali pri sumu na kokcidiozo ni strošek brez koristi, ampak način, da se ne strelja v temo z naključnimi pripravki. Zakonodaja EU in slovenska veterinarska pravila so pri nekaterih nalezljivih boleznih jasna tudi glede obveznosti obveščanja, kar pomeni, da je odlašanje lahko problematično tako zdravstveno kot organizacijsko.
Najboljša preventiva je rutina, ki se je drži tudi takrat, ko je vse videti v redu
Ko se govori o tem, kako preprečiti bolezni pri perutnini, se v praksi vedno znova izkaže isto. Jata je zdrava takrat, ko so osnovne stvari urejene vsak dan, ne le ob izbruhu. Suha stelja, zrak brez amonijaka, čista voda, krma brez plesni, karantena za nove živali in sprotno zatiranje zajedavcev naredijo več kot dragi dodatki. Če se mora izbrati en ukrep, ki se ga ne sme nikoli izpustiti, je to nadzor vlage in higiene okoli napajalnikov, saj tam najhitreje nastanejo žarišča.
Kdor želi stabilno nesnost, dober prirast in mirno jato, mora razmišljati kot upravnik sistema, ne kot gasilec. Bolezni pri perutnini se najlažje ustavijo še preden dobijo priložnost, da se zasidrajo v rutini reje.
